Učenje s srcem je
podobno soncu, ki sveti. Sveti iz čistega miru, brezpogojno. In ko posveti, vsi
prikukamo na plano in si ga želimo še več. Čim dlje bi radi bili v njegovem
obsevu, vse dokler ne napolnimo »baterij« in naslednji dan spet in spet. Z
veseljem se mu predamo, ker ničesar ne vsiljuje, samo sveti in ob njem še mi
zasvetimo, polni novih idej in volje do življenja, z ljubeznijo in hvaležnostjo
do tistega, kar počnemo. In vsak od nas lahko postane sonce. (A. Svetlin)
